• slide1.jpg
  • slide2.jpg

Bliža se poletje in z njim tudi počitnice. Veliko ljudi se je že ali se še bo odpravilo na lep družinski ali kak drugačen izlet. V pričakovanju toplega poletnega sonca, vonja po morju ali gozdovih bomo še veliko postorili.

Še preden se kam odpravimo, bomo namreč poskrbeli, da bo naša hiša ali stanovanje urejeno, da bodo hišni ljubljenčki pod prijazno streho ali z nami na poti in da bo vse pripravljeno za lep in dolg odmor. Odpravili se bomo z veliko željo po počitku, sreči in vseh dopustniških užitkih.

Za vse bo torej že poskrbljeno, ko se bodo dolge kolone v vročih poletnih dneh počasi premikale proti prekrasnim obalam, goram ali kamorkoli drugam.

Zagotovo  nam bo pogled na tako lepe kraje Zemlje v srcu prebudil občutke sreče in veselje, a nekaterim morda tudi radovednost.

Mnogi bodo v teh prekrasnih krajih uživali, se sproščali ter zabavali, komu pa kljub vsem užitkom in počitku to ne bo dovolj. Mnogi se bodo brezskrbno vrnili domov in tako nadaljevali življenje, ki so ga prekinili pred odhodom, nekateri pa bodo poiskali še globlji počitek. Tak, ki traja dlje od počitnic in si ga v srcu vsi želimo, žal pa si ga malo ljudi privošči v polnosti.

Zanimivo je, da za takšen počitek ne potrebujemo dolgega potovanja v daljne kraje. Potrebno je samo za trenutek resnično zastati. Zastati s srcem. Tako bi kmalu ugotovili, da se za vsemi lepotami, ki so v naravi in tudi v nas samih, skriva nekdo, ki je veliko več od vsega, kar si sami lahko želimo. Prav on nam želi podariti resničen in nepozaben počitek. Želi nam podariti sebe. Zato si bomo vsi, ki si želimo globokega miru in pravega počitka, v vročih poletnih dneh vzeli čas za molitev k Bogu, obisk cerkve in prejem zakramentov. Združili se bomo z živim Bogom in se predali Njegovi vsemogočni ljubezni, ki nam ob kateremkoli času in trenutku daje edini pravi mir.

Tako se nam ne bo zdelo, da so kolone predolge in vozniki prepočasni, dan prevroč in stresen ali da smo na počitnicah prebili premalo dni. Zakaj Bog, ki je več kot vse, bo prebival v naših srcih. Ta mir pa ostane, dokler sprejemamo Boga, se z njim pogovarjamo in mu dovolimo, da z vso ljubeznijo in močjo stopi v naša srca.

 

Takih počitnic ni nikoli konec, ampak se vselej šele začenjajo...

Postni čas nas nagovarja

»Spreobrnite se!« Spremenite svoj način življenja!« - V čem?

Najprej v odnosu do Jezusa, ki nas vabi, naj se odločimo zanj, za Njegov način življenja, za Njegovo ljubezen do bližnjega. To je pot do novega načina življenja, pot do Očetove ljubezni. In kaj nam je storiti? – Spreobrniti se! To lahko pomeni odpovedati se svojim sebičnim razvadam, svojemu napuhu in svojemu pohlepu v različnih oblikah. Lahko pa pomeni tudi storiti to, kar mi narekuje Ljubezen!

Svetujem, da se  v letošnjem postu vsak dan zvečer vprašamo:

· Kaj sem danes dobrega opustil in s tem opeharil svoje bližnje za ljubezen, ki so jo upravičeno pričakovali od mene!

· Kaj sem dobrega opustil v ljubezni do Boga, do Jezusa, ki je trkal na moja vrata, pa si nisem vzel časa in ga povabil v dom svojega srca na pogovor!

· Kaj sem dobrega opustil v ljubezni do sebe, ker sem zaradi svoje sebičnosti ostal brez osrečujoče ljubezni, ki bi jo doživel  v pogovoru z Jezusom in v izmenjavi ljubezni z bližnjimi!

Post nekoliko drugače: ne: odpovej se …, ampak: stori veliko dobrega!

Veselo oznanilo o Bogu, da je prišla polnost časov in da se je Božje kraljestvo približalo, ni samo novica, temveč tudi poziv. Pomembno je spoznati čas milosti, ga vzeti resno in ga ne zamuditi. Kakšen naj bi bil edini pravilni odgovor na to oznanilo in kako naj bi ga sprejeli, kaže izrečen poziv: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15).  Oznanilu torej sledi zapoved. Veselo oznanilo in celotno Jezusovo delovanje naj bi sprejeli skesanih src in v veri. Spreobrnjenje in vera sta pravilen odgovor na vse, kar Jezus dela in uči.

Povabilo: »Spreobrnite se«, moramo najprej razumeti dobesedno. Utemeljeno je na prepričanju, da smo lahko tudi na poti, ki pelje v napačno smer. Ne smemo iti naprej v tej smeri, temveč moramo popolnoma spremeniti smer, se obrniti in se vrniti k izhodiščni točki, na kateri smo pot začeli in se od nje oddaljili. Naše izhodišče je Bog. Od njega prihajamo, njemu se moramo za vse zahvaliti. Spreobrnjenje torej pomeni, da se znova usmerimo k Bogu, da se vrnemo k Njemu. Spreobrnjenje na samem začetku najprej ne zahteva velikih sklepov, temveč osnovno usmeritev k Bogu. Napotiti se moramo k Njemu, ki je Gospod in ki se nam je približal v Jezusovi osebi in njegovem delovanju.

Zadnji čas je za izpraševanje vesti. Zadnji čas je, da se spomnimo temeljnih stvari, na katerih gradimo svoje življenje. Kaj pomaga človeku, če si pridobi ves svet, duhovno pa propade!

Cerkev nas kristjane štirideset dni pred veliko nočjo poziva, da razmišljamo o duhovnih in verskih vrednotah krščanstva. To so hkrati tudi globoke človeške vrednote.

Za razmišljanje potrebujemo tišino. Zato v tem postnem času išči tišino. Pusti časopise in revije, in ugasni televizor. Ne bodi več obseden z delom, s posli in z denarjem.  S svojimi očmi globoko poglej v lastno srce. Odtegni se vrtincu potrošniške družbe, ki z reklamami, tako kot hobotnica s svojimi lovkami, iz tebe izsesa še zadnje ostanke duha in svobode. Ustvari tišino okoli sebe, ustvari tišino v sebi, v svoji notranjosti.

Zadnji čas je tudi da se določiš za postno akcijo. Premisli s čim si se oddaljil in žalil od Boga in bližnjega. Odloči se, v čem se boš poboljšal in naredi pri sebi konkreten sklep.