• slide1.jpg
  • slide2.jpg

Bliža se poletje in z njim tudi počitnice. Veliko ljudi se je že ali se še bo odpravilo na lep družinski ali kak drugačen izlet. V pričakovanju toplega poletnega sonca, vonja po morju ali gozdovih bomo še veliko postorili.

Še preden se kam odpravimo, bomo namreč poskrbeli, da bo naša hiša ali stanovanje urejeno, da bodo hišni ljubljenčki pod prijazno streho ali z nami na poti in da bo vse pripravljeno za lep in dolg odmor. Odpravili se bomo z veliko željo po počitku, sreči in vseh dopustniških užitkih.

Za vse bo torej že poskrbljeno, ko se bodo dolge kolone v vročih poletnih dneh počasi premikale proti prekrasnim obalam, goram ali kamorkoli drugam.

Zagotovo  nam bo pogled na tako lepe kraje Zemlje v srcu prebudil občutke sreče in veselje, a nekaterim morda tudi radovednost.

Mnogi bodo v teh prekrasnih krajih uživali, se sproščali ter zabavali, komu pa kljub vsem užitkom in počitku to ne bo dovolj. Mnogi se bodo brezskrbno vrnili domov in tako nadaljevali življenje, ki so ga prekinili pred odhodom, nekateri pa bodo poiskali še globlji počitek. Tak, ki traja dlje od počitnic in si ga v srcu vsi želimo, žal pa si ga malo ljudi privošči v polnosti.

Zanimivo je, da za takšen počitek ne potrebujemo dolgega potovanja v daljne kraje. Potrebno je samo za trenutek resnično zastati. Zastati s srcem. Tako bi kmalu ugotovili, da se za vsemi lepotami, ki so v naravi in tudi v nas samih, skriva nekdo, ki je veliko več od vsega, kar si sami lahko želimo. Prav on nam želi podariti resničen in nepozaben počitek. Želi nam podariti sebe. Zato si bomo vsi, ki si želimo globokega miru in pravega počitka, v vročih poletnih dneh vzeli čas za molitev k Bogu, obisk cerkve in prejem zakramentov. Združili se bomo z živim Bogom in se predali Njegovi vsemogočni ljubezni, ki nam ob kateremkoli času in trenutku daje edini pravi mir.

Tako se nam ne bo zdelo, da so kolone predolge in vozniki prepočasni, dan prevroč in stresen ali da smo na počitnicah prebili premalo dni. Zakaj Bog, ki je več kot vse, bo prebival v naših srcih. Ta mir pa ostane, dokler sprejemamo Boga, se z njim pogovarjamo in mu dovolimo, da z vso ljubeznijo in močjo stopi v naša srca.

 

Takih počitnic ni nikoli konec, ampak se vselej šele začenjajo...

PRAZNIČNA ZAHVALA

Kristus je vstal. Resnično je vstal! Veselimo se in se radujmo, aleluja!

Naj Kristusov vstajenjski blagoslov prerodi naša srca in naše duše, da se bo naše prebujeno življenje moglo razcveteti v vsej pestrosti in lepoti.

Na največji krščanski praznik nas mora najprej prevzemati čustvo zahvale za vse božje darove – naravne, še bolj pa nadnaravne, za vso polnost življenja, ki se ga prav za Veliko noč z novo jasnino zavedamo.

Bogu hvala, da živimo in morejo naše stopinje svobodno meriti to našo drago zemljo.

Bogu hvala za čudoviti dar misli in čustev in svobodnih odločitev v kraljestvu duha.

Bogu hvala za vso telesno in duhovno rast, za dozorevanje v človeško osebnost, za vse uspehe pri poklicnem delu in za vso ubrano toplino družinskega življenja.

Bogu hvala za prvo klico vere, za milostno včlenjenje v vesoljno Kristusovo Cerkev pri svetem krstu, za vsako prerojenje v zakramentu svete pokore in za vsak evharistični obed.

Bogu hvala za vse dneve in mesece in leta duhovnega življenja, posebno še za vse praznike in najbolj za praznik vseh praznikov: za veliko noč.

 

Brez Kristusa in njegove velike noči bi mi vsi ostali na nizki ravnini zgolj naravnega življenja. Zagrnjene bi nam bile vse visočine nadnaravnih skrivnosti in naš življenjskih hvalospev nikdar ne bi mogel biti popoln. Zato najbolj hvala učlovečenemu Bogu za njegovo odrešitveno veliko noč.