• slide1.jpg
  • slide2.jpg

DINAMIKA VERE

 

S trto, Kristusom, nas mora vselej povezovati vera.

Toda vera ni mrtev zaklad, ki bi nam ga kdo podaril, ali bi si ga enkrat za vselej sami pridobili, da bi ga potem v strahu varovali zaklenjenega za železnimi vrati. Ne, vera je živo seme, ki mora vzbrsteti in rasti. Vera je milostni Božji dar, ki ga moramo s svojim razumom in s svojo voljo ob dotokih novih milosti vse bolj razvijati.

Iz otroške nebogljenosti se mora vzpeti v mladostni polet in potem doseči moško zrelost. Vselej mora biti polna dinamike, ki upošteva naravo posameznika, zahteve časa in okolja.

Zdi se, da mnogi kristjani ostajajo vse življenje v svoji veri otroci. Niso znali ali mogli uskladiti svoje vere z naravno rastjo svoje človeške osebnosti. Zato čutijo v sebi vedno neko neskladje. Razumsko spoznanje, vera in življenje so v stalnem boju med seboj, namesto da bi se dopolnjevali in si medsebojno pomagali do vedno večje popolnosti.

Vzrokov za tako stanje je lahko mnogo. Glavni pa je navadno pomanjkanje prave verske vzgoje in izobrazbe, ki bi spremljala in harmonično uravnavala rast celotne človeške osebnosti.

Zato je naša prva naloga, da svojo vero v Boga, Kristusa in Cerkev z vso modrostjo in stanovitnostjo razvijamo in krepimo. Z molitvijo, s poslušanjem, z nenehnim, svojemu poklicu primernim učenjem, in z življenjem po veri.

Skrb za lastno versko izobrazbo in skladno versko rast naše osebnosti pa mora v apostolski gorečnosti prehajati tudi na bližnjega, posebno na otroke in mladino.

Kristjani moramo vedno bolj občutiti nujno povezanost vsega človeštva in sadovi naše vere morajo najbolj zasijati prav v uresničevanju vsečloveškega bratstva.

Skrivnostna trta Kristus mora rasti. Vedno več mora biti na njem živih mladik, ki se v svoji bohotni pomladni rasti zavedajo, da so vse povezane med seboj, da jih oživlja isti sok in da so v Kristusu eno.

Marija je tista, ki v krščansko vero vnaša duhovno toplino srca.

Tako odstranja nevarnost, da bi v krščanstvu prevladal hladen razum.

Krščanski Vzhod je s svojim čaščenjem »presvete Bogorodnice« veliko pripomogel, da so kristjani mogli verovati tudi s srcem, ter da so se ob Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu mogli zatekati tudi k priprošnjam Kristusove Božje matere in svoje duhovne matere Marije žene s čutečim srcem, matere Cerkve.

Tej Materi naj bi se pogosto posvečali. Posvetitev duhovni materi Mariji nas želi še bolj povezati z njo, ki e z veseljem sledila Božjemu klicu, ter nas tako privesti h Kristusu, učlovečenemu Bogu in edinemu Odrešeniku sveta, hkrati pa tudi k celotni Sveti Trojici.

Sveta mati Marija pa nam pomaga odpirati tudi pot v občestvo svetnikov. Vsi, ki verujemo v Boga in želimo spolnjevati njegovo voljo, smo namreč na poti svetosti, vse bolj postajamo tudi mi občestvo svetnikov.

Občestvo svetnikov je občestvo ljubezni. Središče, Vir in Vzor te ljubezni pa je sam Bog, ki je polnost Ljubezni.

Ta ljubezen je naš cilj in naše veliko upanje.

K njemu nas ljubeče vodi naša duhovna Mati.

Tudi mi se radi zatekajmo k Mariji in se njej izročajmo v varstvo. Ob njenih praznikih se ji z vso iskrenostjo posvetimo in ji tako izrazimo svojo hvaležnost, svoje zaupanje in vso svojo ljubezen.